Jože Gričar

Intervju - 60 let razvoja organizacij ved, z zaslužnim profesorjem dr. Jožetom Gričarjem


Jože Gričar

»Od ranih začetkov je bil program te fakultete usmerjen v povezovanje ljudi in tehnologije za organiziranje procesov. Zato je njena prihodnost obetavna. S svojimi diplomanti, specialisti za celostne e-rešitve, bo še naprej prispevala k uspešnemu in učinkovitemu razvoju tistih organizacij, ki jih bodo zaposlovale.«


Zasl. prof. dr. Jože Gričar je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in se po diplomi (l. 1964) zaposlil v zastopniškem podjetju Commerce Ljubljana, kjer je delal 11 let. Zatem se je zaposlil na Fakulteti za organizacijske vede in več kot 33 let deloval v okviru študijskega programa Organizacija in management informacijskih sistemov. Svoje raziskovalne aktivnosti je usmerjal na proučevanje e-poslovanja in njegovega vpliva na organizacije vseh vrst, posameznike in družbo. Je ustanovitelj dolgoletne in mednarodno uveljavljene Blejske e-konference, e-Središča in živega laboratorija na Fakulteti za organizacijske vede. Ves čas svojega delovanja je izrazito vpet v čezmejna in mednarodna sodelovanja in je ustanovitelj pobude Čezmejnega sodelovanja e-regij.

Prosimo vas za kratko predstavitev vašega sodelovanja s Fakulteto za organizacijske vede UM?

V okviru fakultete sem bil zelo vpet v delo računalniške katedre prek treh predmetov: Poslovni informacijski sistem, Analiza in projektiranje organizacijskih sistemov ter E-poslovanje. Na podlagi pridobljenih izkušenj pri izdelovanju prototipnih rešitev, ki so bile sestavine diplom in magisterijev, so se širile povezave z organizacijami v Sloveniji in univerzami širom po svetu. Blejske e-konference od leta 1988 naprej so fakulteto postavile na svetovni zemljevid. Računalniško izmenjavanje podatkov (Electronic Data Interchange  - EDI) in z njim povezano razvijanje  medorganizacijskih sistemov (Interorganizational Systems - IOS) je bilo v devetdesetih letih povsem novo področje, o katerem smo črpali znanje iz neposrednega sodelovanja s podjetji in strokovnimi organizacijami v ZDA in Kanadi.

Kateri pomembni mejniki zaznamujejo razvoj vašega delovnega področja na FOV?

  • Povabilo šole leta 1976, da sem se vključil v predmet Osnove računalniškega obravnavanja podatkov.
  • Sodelovanje s podjetji pri uvajanju računalniške obdelave podatkov, ki je vključevalo izdelovanje programov zlasti v naslednjih dejavnostih: trgovina, gradbeništvo, tekstilna industrija, konsignacijsko-carinsko poslovanje.
  • Razvijanje računalniške podpore izvoznemu procesu v skupnem projektu štirih podjetji: Gorenje, Iskra Commerce, Krka in Slovenijales.
  • Podoktorski študij v dveh jesenskih semestrih na Univerzi v Minnesoti (1985 in 1987).
  • Sodelovanje na Univerzi v Arizoni v jesenskem semestru (1988).
  • Sodelovanje na Univerzi v Denverju in s podjetji v Koloradu v petih jesenskih semestrih (1989-2003).
  • Udeležba na Mednarodnih konferencah o informacijskih sistemih (International Conference on Information Systems – ICIS) in Evropskih konferencah o informacijskih sistemi (European Conference on Information Systems – ECIS).
  • Udeležba na konferencah o računalniškem izmenjavanju podatkov (Electronic Data Interchange – EDI).
  • Sodelovanje z vrsto  profesorjev, čudovitih mentorjev in dobrih kolegov: Ivan Turk, Univerza v Ljubljani; Gordon B. Davis, Univerza v Minnesoti; A. Milton Jenkins, Indiana univerza in kasneje Univerza v Baltimoru;  Don J. McCubbrey, Univerza v Denverju; Doug R. Vogel, Univerza Arizona in kasneje Univerza Hong Kong City.

Kaj vam bo v zvezi s FOV ostalo v trajnem spominu?

  • Mentorstvo pri diplomah in magisterijih s preizkusom zamisli z izdelavo prototipov.
  • Razvoj od prototipa v pilot, nato v projekt in nato uvajanje rešitev naslednjih področij v Sloveniji: e-naročilo, e-račun, e-nalog špediterju, e-carinska deklaracija, e-plačilni nalog, e-zapisnik o avtomobilski nesreči.
  • Organiziranje Blejskih e-konferenc v razdobju 25 let.
  • Prenašanje izkušenj iz podjetij v predavalnico in s fakultete v podjetja in državno upravo.
  • Delo v navdušujoči skupini Središča za e-poslovanje.
  • Delo v problemsko in akcijsko usmerjeni računalniški katedri.
  • Sodelovanje v vrsti projektov Evropske komisije.
  • Sodelovanje z velikim številom raziskovalcev in učiteljev na univerzah po svetu.
  • Vedno znova srečanja s študentko/študentom, ki reče: Učili smo se stvari, ki smo jih pri delu s pridom uporabljali; temeljna sporočila so še vedno aktualna.

Zaupajte nam, kakšno zanimivo anekdoto v zvezi z vašim sodelovanjem na fakulteti.

Ko smo zbrali nekaj osebnih računalnikov, ki so nam jih podarile organizacije, smo z velikim navdušenjem naredili prvi laboratorij v dveh manjših pisarnah, ki jih je dala na voljo fakulteta. Na vrata smo napisali »Laboratorij za računalniško izmenjavanje podatkov«. En izmed kolegov na fakulteti mi je ljubeznivo rekel, da pač nismo ne kemijska in ne farmacevtska fakulteta, da bi imeli laboratorije. Predlagal je, da napis umaknemo. Pa ga nismo. Kasneje se je pokazalo, da tovrstne laboratorije zelo rabimo. Zaradi prepoznavnosti prototipnih rešitev, ki so bile razvite v laboratoriju kot sestavine diplom in magisterijev, je bilo Središče za e-poslovanje fakultete povabljeno v prestižni krog prvih petnajstih živih laboratorijev v Evropi. Ti laboratoriji so bili objavljeni na konferenci IST 2006 - Strategies for Leadership - European Commission v Helsinkih ob koncu takratnega predsedovanja Finske. Sedaj je takih živih laboratorijev v Evropi in po svetu nekaj sto.

Na 5. Blejski konferenci o računalniškem izmenjavanju podatkov je v juniju 1992 en izmed razpravljavcev iz Slovenije ugotavljal, da že petič »konferiramo«, pokazati pa nimamo še nič. Predlagal je, da s to letno konferenco nehamo in se spet srečamo šele takrat, ko bomo imeli kaj pokazati. Bilo je dobro, da ga nismo poslušali. Konferenc je bilo še veliko; junija 2018 bo že 31. Blejska e-konferenca.

V obdobju enajstih let sem bil član slovenske delegacije v odboru za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (ICT Committee) Evropske komisije. V času, ko se je Slovenija pripravljala na članstvo v Evropski uniji (EU), je predsedstvo odbora povabilo delegacije »novih« članic EU, da predstavimo predloge projektov, ki bi bili koristni za posamezno državo in hkrati zanimivi za celotno EU. Dali so nam rok treh mesecev, od junija do septembra 2002, da pripravimo predloge. Od desetih smo samo tri države pripravile predlog. V imenu slovenske delegacije sem z vidika možnih koristi za Slovenijo predlagal financiranje projektov, ki bi bili usmerjeni v izrabljanje e-tehnologij za čezmejno sodelovanje organizacij v regiji držav. To sem utemeljeval s tem, da je Slovenija majhna, saj je sosednja država dosegljiva že po uri ali dveh vožnje, zato je za Slovenijo čezmejna regija sosednih držav pomembna. Razprave ni bilo. Po predstavitvi pa mi je v odmoru ob kavi predstavnik države, ki je bila v EU že vrsto let, dobrohotno svetoval, da naj ne bomo neučakani, da bodo meje »odšle« in da se bomo kmalu vsi povezali v enovito EU, vseh 15 »starih« članic in 10 »novih«, ki smo se tedaj pripravljale za pridružitev. Da naj pozabimo na regije, ker se bo vse povezalo v eno samo celoto. Potreba po regionalnem razvoju pa je postajala vse bolj očina. Toda šele v drugi polovici leta 2009 so lahko nastali prvi predlogi financiranja projektov v čezmejni regiji držav - v Baltski regiji; tedaj je namreč Evropskemu svetu predsedovala Švedska. Financirali bomo samo nekaj projektov kot poskusov, so tedaj rekli v Komisiji. V naslednjih letih pa so nastale Podonavska, Jadransko-Jonska in Alpska EU makro (čezmejna) regija. Samo dve državi sta v treh EU makro regijah: Slovenija, ki je v navedenih treh, in Nemčija, ki sicer ni v Jadransko-Jonski, je pa v Baltski regiji. Sedaj se razvija zamisel regije treh morij: Baltskega, Jadranskega in Črnega morja. Velike razsežnosti dobivajo regije na Svilni cesti. Izraz e-regija se je uveljavil. V Sloveniji od februarja 2011 deluje pobuda Inter-Municipality Initiative: Cross-border eCollaboration in the eRegion, v kateri sodeluje nekaj sto predstavnikov velikega števila organizacij, ki jih zadeva čezmejno e-sodelovanje.

Spoznanja iz takih primerov nas učijo, da zahtevni procesi dolgo trajajo; dlje, kot se prvotno pričakuje. Sedaj bolj vemo, da ni zadosti samo vizija, ampak je potrebno tudi veliko dobre volje in dela, da se zamisli postopno uresničijo.

Fakulteta v letošnjem letu praznuje 60 let. Kako vi vidite prihodnost fakultete in njenega razvoja?

Organizacijo vidimo lahko na tri načine: kot znanstveno disciplino, kot združbo, ali kot dejavnost organiziranja. Organiziranje je blizu tehničnim strokam, saj si je treba  organizacijo najprej zamisliti in jo nato narediti. V tem oziru organizacija kot stroka razvija medorganizacijske sisteme, ki so vse bolj zasnovani na uporabi e-tehnologij. Za študij tega, kako nekaj organizirati in pri tem smiselno vključevati računalnike, je bila v Sloveniji ta fakulteta pravi naslov. Slušatelji so bili spodbujeni za reševanje problemov v organizacijah in timsko delo.

Pospešena uporaba informacijske tehnologije - interneta v najširšem smislu -spreminja svet z velikimi koraki. Če pogledamo razvoj nekaj deset let nazaj, lahko ugotovimo, da te spremembe ljudem prinašajo koristi. V bodoče pa bodo procesi še bolj digitalizirani in povezani, na enoto transakcije bodo še cenejši in vse bolj pregledni bodo. Organizacije bodo oblikovane okoli podatkov. To velja na splošno, za vse organizacije po vsem svetu. Konkretno pa si bo morala vsaka država in vsaka organizacija koristi za sebe »pridelati« sama z inovacijami, primernimi in pravočasnimi naložbami v ljudi in tehnologijo ter z modrim organiziranjem vsega potrebnega. Zagotavljanje ustrezno usposobljenih ljudi bo kritično.

Od ranih začetkov je bil program te fakultete usmerjen v povezovanje ljudi in tehnologije za organiziranje procesov. Zato je njena prihodnost obetavna. S svojimi diplomanti, specialisti za celostne e-rešitve, bo še naprej prispevala k uspešnemu in učinkovitemu razvoju tistih organizacij, ki jih bodo zaposlovale.