Janez Mayer

Intervju - 60 let razvoja organizacij ved, z bivšim prodekanom UM FOV in visokošolskim učiteljem doc. dr. Janezom Mayerjem


Janez Mayer

»FOV je s svojim jedrnim programom še vedno edinstvena v evropskem in svetovnem prostoru, njen razvoj pa vidim zlasti v še večji interdisciplinarnosti.«

 


Doc. dr. Janez Mayer je po izobrazbi psiholog, ki se je po končanem dodiplomskem študiju zaposlil kot industrijski psiholog v takratni Iskri Elektromehaniki v Kranju. S svojim raziskovalnim delom je  začel na področju razvoja osebnosti in organizacijske psihologije in leta 1985 zagovarjal magisterij iz psihologije osebnosti. Kasneje je bil izvoljen v naziv višji predavatelj za občo psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Še vedno je delal v gospodarstvu in se zaposlil najprej v Iskri Telematiki Kranj in za tem v krovni organizaciji Iskra v Ljubljani, kjer je zasnoval in realiziral projekt kadrovskega razvoja Ikarus ter bil soorganizator Managerske akademije Iskra, prve interne poslovne šole v Sloveniji.  Leta 1990 je prav tako na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani zagovarjal doktorsko disertacijo in nekaj let kasneje stopil na samostojno podjetniško pot s svetovalnim podjetjem Dedalus v katerem  je svetoval vodilnim ekipam v največjih slovenskih podjetjih in zanje organiziral usposabljanja za obvladovanje managerskih veščin na podlagi izvirnih programov. Potem ko je prišel na FOV, je postal nosilec predmeta Človek v delovnem procesu in bil izvoljen v naziv docenta. Med letom 2002 in 2005 je bil tudi prodekan za izobraževalno dejavnost na fakulteti. Kot upokojeni profesor, danes doc. dr. Janez Mayer še vedno deluje v akademski sferi kot mentor bodočim doktorantom.

Prosimo vas za kratko predstavitev vašega preteklega sodelovanja s Fakulteto za organizacijske vede UM?

Na FOV sem predaval in oblikoval vaje s področij psihologije dela, organizacijske psihologije, vrednotenja dela, psihologije ustvarjalnosti in organizacijske antropologije. S teh področij izhaja tudi moje raziskovalno delo in svetovalno delo v podjetjih.

Kateri pomembni mejniki zaznamujejo razvoj vašega delovnega področja na FOV?

Najpomembnejši projekt je bilo oblikovanje in izvajanje izvirnega predmeta Organizacijska antropologija, ki je na FOV privabil tudi študente iz tujine.

Kaj vam bo v zvezi s FOV ostalo v trajnem spominu?

Moja vloga prodekana za izobraževalno dejavnost v času bolonjske prenove univerzitetnega študija.

Zaupajte nam, kakšno zanimivo anekdoto v zvezi z vašim sodelovanjem na fakulteti.

Ko so bile predavalnice še v mestnem jedru Kranja, je pred Prešernovo hišo prodajal svoje knjige posebnež Ivan Kramberger s pravo opico za vratom. Rekel mi je, da bi študentom podaril nekaj svojih knjig, jaz pa sem ga prosil, nam naj pove, kako je v Nemčiji dosegel patentno zaščito za svoje izume s področja dialize. Ko je stopil v predavalnico, je opica začela skakati po mizah in cviljenje, zlasti kolegic, je privabilo jeznega dekana, ki pa se nato ni mogel vzdržati smeha.

Fakulteta v letošnjem letu praznuje 60 let. Kako vi vidite prihodnost fakultete in njenega razvoja?

FOV je s svojim jedrnim programom še vedno edinstvena v evropskem in svetovnem prostoru, njen razvoj pa vidim zlasti v še večji interdisciplinarnosti. Sedaj s svojega vidika pogrešam zlasti psihološka znanja.