Vladislav Rajkovič

Intervju ob 60 letnici Fakultete za organizacijske vede UM z zaslužnim profesorjem dr. Vladislavom Rajkovičem   


Vladislav Rajkovič

»Sodobni trendi digitalizacije, umetne inteligence, obsežnih podatkov, industrije 4.0 ipd. so pisani na kožo organizacijskim vedam in s tem naši fakulteti. To niso teme zgolj računalništva, ekonomije, sociologije in drugih posameznih ved. Gre za integracijo različnih ved, ki spreminjajo praktično vse procese.«


Dr. Vladislav Rajkovič je zaslužni profesor Univerze v Mariboru. Njegovo karierno pot na FOV je pričel še pred redno zaposlitvijo na fakulteti, saj je v sedemdesetih letih poučeval predmeta Programiranje v pascalu in Podatkovne baze. Njegovo področje proučevanja na FOV so računalniški sistemi s poudarkom na procesih odločanja in uporabi metod umetne inteligence.  Po redni zaposlitvi v osemdesetih je prevzel še druge predmete s področja računalništva in informatike in vrsto let, kot vodja ali sodelavec, sodeloval v domačih in tujih razvojnih ter raziskovalnih projektih. Strokovno se je izpopolnjeval na Univerzi v Durhamu v Veliki Biritaniji, predaval je na Univerzi v Amsterdarmu.  Vrsto let, vse do svoje upokojitve je kot sodelavec Odseka za inteligentne sisteme sodeloval tudi z Inštitutom Jožef Stefan. Je ustanovni član Slovenskega društva Informatika in mednarodnega združenja   »Assocciation for information systems«. V sodelovanju s Fakulteto za zdravstvo Univerze v Ljubljani je vodil mednarodni projekt razvoja informacijskega sistema patronažne zdravstvene nege, v sodelovanju s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani pa je nastal sistem Talent za usmerjanje mladih v športne panoge. Poleg vseh njegovih aktivnosti moramo omeniti, da je  z Institutom Jožef Stefan razvil metodologijo za večparametersko odločanje DEX. Ob tem je nastalo tudi prosto dostopno programsko okolje DEXi. Ne gre pa pozabiti tudi njegovega neprecenljivega prispevka pri uvajanju računalništva in informatike v osnovne in srednje šole.

Kateri pomembni mejniki zaznamujejo razvoj vašega delovnega področja na FOV?

Prvi pomemben mejnik je moja redna zaposlitev v začetku osemdesetih let. Izjemen mejnik je brez dvoma nova zgradba fakultete. Pomembna je bila odločitev vodstva o ustanovitvi laboratorijev, v mojem primeru še posebej Laboratorija za odločitvene procese in ekspertne sisteme. To je pomembno vplivalo na delo na aplikativnih in razvojno-raziskovalnih projektih ter vključevanju študentov na vseh stopnjah študija v naše projekte. Izpostaviti velja nastanek raziskovalne skupine, ki jo je v zahtevni konkurenci drugih fakultet pridobil in dolga leta uspešno vodil pokojni zaslužni profesor dr. Miroljub Kljajić. To je bila in je povezovalna osnova raziskav na področju organizacijskih ved. Izjemnega pomena je bila ustanovitev študijskega programa na področju zdravstva, s čimer smo omogočili univerzitetno, magistrsko in doktorsko izobrazbo zdravstvenim delavcem, za kar je fakulteta dobila posebno priznanje Zbornice zdravstvene in babiške nege.

Kaj vam bo v zvezi s FOV ostalo v trajnem spominu?

V trajnem spominu mi bo ostalo dejstvo, da sem vsa leta z veseljem hodil v službo. Zato sem hvaležen tako sodelavcem kot tudi študentom.

Zaupajte nam, kakšno zanimivo anekdoto v zvezi z vašim sodelovanjem na fakulteti.

Okvara vrat mojega kabineta. V kabinet lahko vstopam, ven pa ne morem. Odpovedala je kljuka. Potrebna je pomoč z zunanje strani. Po telefonu prosim za pomoč in potrpežljivo čakam in čakam in čakam. Pa se domislim. Pokličem znova in rečem: »Pomagajte vendar, v kabinetu sem zaklenjen s študentko«. V naslednjem hipu je bila ekipa »reševalcev« pred vrati in vrata odprta. Le tega nisem nikoli izvedel, koga so hoteli tako bliskovito rešiti. Študentko ali mene.

Fakulteta v letošnjem letu praznuje 60 let. Kako vi vidite prihodnost fakultete in njenega razvoja?

Sodobni trendi digitalizacije, umetne inteligence, obsežnih podatkov, industrije 4.0 ipd. so pisani na kožo organizacijskim vedam in s tem naši fakulteti. To niso teme zgolj računalništva, ekonomije, sociologije in drugih posameznih ved. Gre za integracijo različnih ved, ki spreminjajo praktično vse procese. In tu ima naša fakulteta s svojim interdisciplinarnim pristopom v smislu novih dodanih vrednosti izjemno priložnost. To velja tako za pedagoško kot tudi za raziskovalno sfero. V aplikativnem pogledu pa moremo in moramo okolju ponuditi pomoč pri reševanju konkretnih problemov. Dodal bi še, da je za doseganje vodilne vloge fakultete na področju digitalne preobrazbe pomembna organizacijska klima na sami fakulteti in primeren vpis na vseh smereh. Poleg tega predlagam razmislek o novem izobraževalnem programu  Digitalno zdravje.

Bi želeli še kaj dodati ...

Naj živi, raste in se razvija Fakulteta za organizacijske vede!